Osnovna mehanika Ticket to Ride ostaja enaka kot vedno — igralci zbirajo vlakovne karte, da lahko zavzamejo proge med pari mest, njihov glavni cilj pa je izpolnjevanje ciljnih kart, ki jih imajo v roki — vendar Ticket to Ride: Nederland na dva pomembna načina spremeni potek igre.

Prvič, skoraj vsaka proga na igralni plošči je dvojna proga, kar pomeni, da sta med mestoma dve ločeni tirnici. Obe sta na voljo ne glede na število igralcev v igri.

Drugič, vsaka proga — enojna ali dvojna — ima cestnino (bridge toll), ki jo mora igralec plačati, ko jo zgradi. Pri enojni progi ali pri prvem tiru dvojne proge igralec cestnino (1–4 kovance) plača banki; pri drugem tiru dvojne proge pa igralec cestnino plača igralcu, ki je zgradil prvi tir. Igralci začnejo igro s 30 kovanci, in če cestnine ne morejo plačati, morajo vzeti posojilno karto, ki jih ob koncu igre stane –5 točk.

Poleg tega kovanci niso pomembni le za izogibanje posojilom. Ob koncu igre igralci prejmejo bonus glede na število kovancev, ki jim je ostalo v primerjavi z drugimi. Na primer, v petih igralcih igralec z največ kovanci prejme 55 točk, drugi 35, ostali pa 20, 10 in 0 točk. Če je igralec vzel posojilo, za te bonuse ni več upravičen, zato imajo igralci motivacijo, da gradijo zgodaj in pogosto.

Ti kovinski bonusi so uravnoteženi s številnimi cilj­nimi kartami z visokimi vrednostmi: šest jih je vrednih 29 ali več točk, dodatnih sedemnajst pa 17–26 točk.